STIČNA 2001
14.-15.9.2001

     Namestili smo se v bivši klavzuri                Daniel in Nace sta .....klepetala











          Marija rada malo dlje pospi.                      Kar pa za Tino ne bi mogli trditi.

STIČNA 2001

Nastopajo: Marija s piškoti z okusom vanilije, Tina z jakno za katero pravi, da je anorak, Nace z bonboni ICE, Tomaž z loncem za golaž, Daniel ves prestrašen, kje bo spal,.... in v soboto tudi Manca, ki se rada pogovorja s sabo (baje ma potem zmeraj prav), in ostali skavti ter druščina iz cele Slovenije.

OPOMBA - zgodba je resnična in jo opisujem tako, kot sem jo sam doživel. Vsakršna podobnost oseb z resničnimi je zgolj naključna! Za napake se opravičujem. Slik na žalost nimam (za določene trenutke tudi na srečo), ker nisem imel s seboj fotoaparata.

I. dejanje
Letos sem šel spet po dolgem, dolgem času v Stično na srečanje mladih iz cele Slovenije. Ampak,... letos sem šel tja kot član skavtske odprave iz Stare Loke. V Stično smo šli že v petek, 14.09.2001 in to z vlakom. Ko smo prišli v Ivančno Gorico, smo se peš odpravili še kake 2 km do samostana v Stični. Tam smo odložili svojo prtljago in od daleč opazovali "generalko" (na odru so plesali in skakali skavti od vsepovsod). No,... kmalu za tem so ti skavti odrajali iz odra na dvorišče (recimo temu tako) in ni blo minuto, ko me zagrabi skavtinja in smo v obliki vlakca :)))) trapali naokoli,... končali smo pa na odru. Sem si mislil:"Komu sem se pa zameril, da moram sedaj na odru pred vsemi plesat in skakat, pa vse kar sem hotel je bilo to, da pomagam pri raznih postavitvah, opravilih,... ne pa pri plesnih točkah!!??" No,... nekako se mi je uspelo prebiti z odra nazaj na dvorišče, kjer so nam dali prvo nalogo. In sicer nas je vzel v roke moj bivši sošolec v paralelki v osnovni šoli, Ivan. Šli smo k vhodu, kjer naj bi počakali mladino iz Nekje (ne bomo tukaj o imenih), kateri naj bi s seboj pripeljali table (smerokaze) z napisi za delavnice. No,.. ker jih zlepa ni bilo, smo tačas začeli s postavljanjem dveh stojnic. Čeprov sta bili samo dve, sta nam dali kar precej dela. Tako da smo jih sestavljali do večerje,... pa še po večerji malo. Ne vem, če vas sicer zanima, kaj smo večerjali, ampak, ker rad jem, vam bom vseeno povedal. Najprej je bla ena taka goveja, dobra juha. Ni bla z nudlci ampak z zvezdicami. Po juhi smo imeli pa špagete. Ker smo bli vsi zelo lačni, smo pojedli vse, še preden so nam sestre uspele prinest solato. Tko da smo pol solato kar samo jedli, pa kruh zraven.
No,... po večerji smo nadaljevali s sestavljanjem stojnic. Medtem je začelo močno deževati. Stojnice smo postavili na določeno mesto in počakali na nov ukaz. Ker so imeli Grosupeljčani še precej dela smo jim ponudili pomoč. Naj povem vsaj, kdo je bil iz Nekod,... kaplan, trije fantje in kakih sedem deklet. In dekleta so bila vsa naveličana, ker je bila ura že okoli 20:00 pa ogromno dela so še imela pa zmenjena so bila, da gredo zvečer na polhanje. No,... ker kaplan ni pustu, da bi mi pomagali, smo pač šli po svoje. Ko smo se vrnili čez kake dobre pol ure smo pa vidl, da so vse tiste plakate kar pustil tam in šli domov. Tko da smo pol mi itak moral (to smo storili rade volje) tisto polimat. Po končanem limanju pa smo šli v svoje sobe. In glej,... cel dan sem se bal, da bomo spali nekje na praketu ali pa kje drugje na tleh in pol zagledam sobo v kateri je bilo 6 (z besedo - šest) pogradov!!! Men se je kamen od srca odvalu (baje se je odvalil do Ivančne Gorice direkt na železniško progo in je tam na tirih ostal, tko da so moral zapret železniški promet za par ur, da so prišli minerji in razstrelili tisti kamen na več manjših kosov, katere so potem lahko dvignili z avto-dvigalom na tovornjake - na vsak tovornjak je lahko šel največ en kos kamna, potem pa veste, kakšen kamen se mi je odvalil iz srca!!). Hja,... tako je bilo. Po krajšem klepetu smo počasi zaspali.

II. dejanje
Zjutraj navsezgodaj (prvič ob 5:00 in nato še enkrat ob 7:00) nas je zbudil cerkveni zvon, ker smo spali tik ob zvoniku. Pravzaprav se je zvonik držal skupaj s to stavbo v kateri smo spali. Med prebujanjem me je Tina vprašala, če govorim med spanjem. Ker je nisem razumel, me je vprašala še enkrat s tem, da se je že spraševala, če se ji ni mogoče sanjalo. No,... ker ji nisem mogel 100% odgovoriti ali govorim med spanjem, ker takrat v večini primerov spim, sva se morala o tem malo bolj podrobno pogovoriti. Povedala mi je, da je ponoči vstala, in šla spit malo vode. Ko se je vrnila sem jo baje nekaj vprašal in ona mi je odgovorila. Ni mi pa znala povedati (zjutraj) kaj sem jo vprašal in kaj mi je odgovorila - torej, kdo je zdej tukaj "čudn"?,... jst, ki baje govorim med spanjem ali ona, ki se odgovarja na vprašanja, pa se po dveh urah ne spomni več, kaj?!?!? Razsodite sami.
Po zajtrku smo šli na prizorišče Stične in najprej prenesli en ogromen kup škatel od Kolinske v katerih so bili,.... kartonasti stolčki za obiskovalce. Nato smo šli in postavili koše za smeti. Po tem pa smo končali in šli na "dvorišče" kjer je bil center dogajanja. Da bi bili pod streho v primeru dežja, smo se locirali pri mlekarni. Sedeli smo na paletah. Ker Tomaž pozna 99% vseh rutk, ki jih nosijo skavti, nam je že vnaprej povedal, kateri skavti se nam bližajo in smo jih (ko so prišli do nas) vsi v en glas pozdravili. Seveda nas niso poznali (razen Tomaža - nekateri) so vsi debelo gledali a na koncu vseeno odzravili. Tako je potekal pretežni del pred začetkom maše. No,.. preden se je vse supaj začelo so prišli do nas še skavti iz Gornje Radgone. Ker je kazalo na dež in ker drugje ni bilo prostora so nas prosil, če se lahko usedejo pred nas  (tam pred mlekarno je kak meter visoka - recimo temu - "terasa". In ker je skavt ČOP, smo jim dovolili. Osebno se stem nisem strinjal in sem jim to tudi povedal, ker so nam zastirali pogled na prizorišče. Tako so pred nami celo mašo sedela 4 dekleta iz Gornje Radgone. Bile so Metoda, Tina, Renata, Helena  pa nekaj časa tudi Simona,.. sam je bla iz cukra in se je šla dežju skrit. No,... tko da smo imeli potem med mašo polne roke dela, ker so punce skoz klepetale (opravljale) in smo jih moral mirit. Sem in tja, ko je bilo treba peti, sva to s Tomažem počela na vse kriplje, da sva tolk "not padla", da sem jst enkrat kar od navdušenja zatulu, ko je blo konec pesmi (Svet, svet, svet,....). Ker se je to kar precej slišalo (pred nami so bile tud ene sestre - nune - ki so stalno zahtevale tišino - konc koncev smo bili pri maši) so me vsi gledal, kaj je z mano, pa še sestre - nune - so se začele okrog obračat in sem se k sreči lahko skril za temi dekleti iz Gornje Radgone. Med mašo sem opazil tudi prijatelje iz Stare Loke - Nejca, Ano, Janjo, brata od Nejca - BLAŽA, sestro  - ni nuna - od Nejca po imenu MATEJA, Mitjo, pa še enga pobča, za katerega me je Nejc opozoru, da je ŽAK, Tejo pa Andreja,.... Tko da smo pol mal tud z njimi poklepetal.
Proti koncu maše me je grozno začela boleti glava in ko je bilo konec, so se začele delavnice. <--- Ta stavek ni ravno vzor tega, kako naj bi se pisali stavki, ampak, ker nisem slavist in ker je redko kdo izmed vas slavist sem se odločil, da stavek ostane v izvirni obliki! Torej,... ostal sem pri delavnicah,... nekako smo se odločili, da gremo najprej na zbor skavtov na pokopališču. Po tem pa smo odločali, katere delavnice bi se udeležili - to je tud eden čudnih stavkov - in smo rekli, da bi šli gledat Briga me. Ker me je glava še skoz močno bolela, oziroma, ker sem imel še vedno hud glavobol, sem povprašal, če se lahko zmenimo in bi šel malo počivat in se dobimo na koncertu Tinkare pri mlekarni. Pa sem šel,... mal spat.
Ko se je začel koncert smo bili spet vsi skupaj - mene je še vedno mučil glavobol - veseli, da smo se v gneči sploh našli :)) No,... z malo zamude se je začel koncert Tinkare, katera očitno nima velik oblek v svoji garderobi, saj je bila v isti opravi kot na koncertu v Škofji Loki lansko leto!?!?! Če nima, naj men pove, pa ji bom kupil kakšno majčko, da bo imela kej za oblečt. Zlobni jeziki okoli mene (kajne, Mitja,....) so govorili, da Tinkara še nikol ni imela toliko občinstva na koncertu kot v Stični. Ko se je vse skupaj končalo smo odšli v sobe po opremo in peš v Ivančno Gorico na vlak. K sreči in na začudenje je bil vlak prazen. Večina obiskovalcev stične je prišla z avtobusi, saj jih je bilo res veliko - avtobusov namreč. Na železniški postaji smo srečali skavte iz Škofje Loke, ki so nas vprašali kako nameravamo priti iz Ljubljane v Škofjo Loko, ker noben vlak ne pelje več v Škofjo Loko. Fino!! Ampak,... ko smo prišli v Ljubljano smo se razporedili po sledečem razporedu: ker je imela Tina avto v Ljubljani, smo se odločili, da gredo štirje z avto in vso prtljago, dva pa štopat. Tomaž in Marija sta se odločila, da gresta štopat, Manca in Tina sta šli po avto, z Nacetom pa sva bila prepuščena na milost in nemilost Ljubljanskim ulicam. K sreči sva oba po videzu bolj groba in nasilna, tako da so naju mimoidoči pustili pri miru :)))
Končno sta naju prišli iskat Manca in Tina in smo šli proti domu. Sicer nas je Manca vse vabila k sebi na pecivo - čemur se sicer težko odpovem - amapk zaradi glavobola sem šel raje domov.

Tako,... to je bila Stična 2001 ! Za drugo leto smo že zmenjeni, da bomo šli tja za več dni, da bomo po Stični pomagali tudi pospravljat.

P.S. Ne okol govort - tak žur, kt ga je nardila naša skavtska skupina v petek ponoč, Stična še ni doživela - važna je kvaliteta ne kvantiteta !

 Daniel Juričan

naslednji dogodek