JAKEC 2001
20.-21.10.2001
Teoretični preizkus iznajdljivosti :
)
Na štartu - ko smo še vsi skupaj!
Prostor za zasluženi počitek!
Kako smo osvojili Jakca
Ta zgodba se je začela sredi sobotnega dopoldneva v oktobru. Skupina Racman in tri račke, pri čemer so Tina, Marija in Manca račke, Nace pa racman prisostvovali Jakcu 2001.
Z volvomobilom smo se odpravili proti Logatcu, kjer se je odvil tradicionalni Jakec, ki v bistvu pomeni tekanje oziroma več ali manj hojo po logaških divjinah in strminah. No morebiti velja pripomniti, da se ta dejavnost za vejo PP odvija ponoči in če le dobri Bog da v vsaj občasnem dežju. No in takrat nam je bil naklonjen, tako da smo doživeli Jakca v vsej njegovi veličini.
Še preden pa smo sploh prispeli v Logatec, smo naredili postanek na Vrhniki, kjer smo obiskali našega pehotnika Tomaža, ki je doživljal vojne vihre v čast domovine..
Ko smo naposled uzrli Logatec, se nam je že kolcalo po nočnih dogodivščinah v tamkajšnjih hostah. Nastanili smo se v telovadnici in se vestno pripravljali na teoretični del preizkusa, kjer pa kljub izdatni pomoči naše nadzornice nismo uspeli zbrati vseh možnih točk. Po večerji, to je »mineštri« smo okoli osmih zvečer štartali in potem več ali manj sami ali s pomočjo drugih skupin iskali postojanke in zbirali točke. Velja pripomniti, da tudi tu kljub nečloveškim naporom nismo zbrali vseh možnih točk.
En malček namočeni in izmučeni od nočne hoje smo se z nasmeški okrog petih zjutraj prikazali na cilju v Logatcu. Že ob sedmih pa smo šli še k jutranji maši. Po obilnem zajtrku smo se počutili prerojene, polne energije in pripravljene na nove dogodivščine.
Sledila je objava rezultatov, kjer smo se - če odmislimo dejstvo, da so nas diskvalificirali zaradi prekoračitve časa – uvrstili na zavidljivo 12. mesto.
Nato smo se odpeljali domov, kjer smo popoldne preživeli v okviru projekta spanja pravičnih.
Ob koncu velja pripomniti, da so nas vsi obravnavali kot skavte, kljub temu, da takrat še nismo bili člani uradno priznane skavtske skupine. V sami nočni orientaciji poudarek ni bil dan na neki pretirani tekmovalnosti, temveč v pristnem skavtskem duhu druženja in medsebojni pomoči.
Nace Pertovt – Načelni skovik