Zimovanje PP - Uskovnica
14.-16.2.2003
|
|
med potjo |
na poti |
|
|
na parkirišču |
po poti |
|
|
ob postanku |
sredi vzpona |
|
|
pred jaso |
na jasi |
|
|
končno pred hišo |
in POČITEK |
|
|
Ej a je kej mrz? |
Anže v novi preobleki |
|
|
Tina O. in Tina G. |
maša |
|
|
Mumija - Nežus |
Mumija - Erikus |
|
|
Igre z žlico (not pa vn) |
Žlica kot tipalka |
|
|
Manca te prepozna po
kolenih |
Eden pihne drugemu vdihne |
|
|
Pogled v nebo naslednje
jutro |
in že smo na poti |
|
|
Planina Konjščica |
Viševnik in 15 smučarjev na
njem |
|
|
Kaj je pa tu? |
BREG - nadaljevanje sledi |
|
|
Evo mene, lej kok je snega |
Pjd gremo raj tle |
|
|
Eni pa res uživajo! |
poslavljanje |
|
|
in počitek |
tolk okol Valentiovega |
|
|
Ptičje strašilo |
kva si reku |
|
|
Kristina ali Štefan |
Izdelava snežnih lukenj |
|
|
in preizkus |
še druga luknja |
|
|
in drugi preizkus |
nočni izziv |
|
|
nočni izziv drugič |
Nedeljsko pospravljanje |
|
|
in sesanje |
Pa SREČNO POT! |
Zimovanje 2003
Diagnoza: Zimovanje
Ugotovitev:
Skavti se vsako leto odpravijo na zimovanje in tako je bilo tudi letos.
Vsako zimovanje poskusimo izkoristiti za izkustveno in aktivno
preživljanje prostega časa. In tako je bilo tudi letos.V petek 14.
februarja 2003 smo se z avtomobili odpravili na Pokljuko, od koder naj bi
peš nadaljevali pot proti Uskovnici, kjer nas je čakala »naša« hiša. Po
dolgi vožnji smo vsi neučakani in polni energije poskakali iz avtomobilov,
se oblekli, obuli pohodniške čevlje in se odpravili proti Uskovnici.
Pot nas je vodila po lepi in že shojeni sledi. A to razkošje je trajalo le
kakih 20 minut, nakar smo se znašli na razpotju, kjer je bila pot proti
Uskovnici še »nezgažena«. Toda to za skavta ni nič kaj posebnega, zato smo
se s še večjo brzino odpravili koči naproti. Po 40 minutah hoje po gozdu
se je pred nami odprla prelepa planina in kaj kmalu smo bili pri naši
koči.
Sonce je bilo že visoko in ozračje se je že kar lepo segrelo (to pomeni,
da je bilo živo srebro nad ničlo), ko smo prikorakali do koče, dvignili
zastavo in ugotovili naslednjo stvar: »Kol'k je not'r mr'zzz!« Hiša je
bila res mrzla; pravzaprav kar premrzla, zato smo imeli težave z WC- jem,
saj je v njem zamrznila voda. Toda vse težave smo kaj kmalu odpravili in
hišo do dobra preiskali: v hiši je bilo prostora za približno 35 ljudi,
imela je dve nadstropji ležišč in eno nadstropje, kjer so bile jedilnica,
soba za sušenje perila, kuhinja in še seveda WC. Ko smo si hišo do dobra
ogledali smo zanetili ogenj in pripravili obrok. Seveda pa smo poskrbeli
tudi za svoje udobje in zabavo, zato so se nekateri odpravili delat progo
za »lopatkaje«, drugi so postavljali domine, se zabavali, najbolj pridni
pa so seveda pospravljali. Po obroku, je sledila maša, saj je godoval
Sveti Valentin. In ker je bil Valentinov večer so bile na sporedu družabne
igre kot so: Srčkov ples, ovijanje mumije, žlica no't- žlica v'n (žlico si
moral spraviti od vratu do nog: pod obleko), podaj naprej (zanimiva igra s
slamicami, kjer moraš podati košček papirja sosedu), žlica tipalke, … P.S.
Če vam katera od iger ni jasna si preberite priročnik: Kratkočasnik ali pa
Skavtski pririočnik. Hvala za razumevanje!
Z Valentinom v zvezi pa so bili tudi srčki, v katere je vsak položil
mnenje, dobro lastnost ali misel o svojem rojaku.
J
Po vseh igrah smo bili že zelo
fizično in psihično izmučeni, zato smo kmalu (okrog 23:00 ), razen najbolj
vztrajnih zaspali. Drugi dan smo kmalu dopoldne (seveda po obroku)
zapustili našo hišo in se odpravili na planino Konjščica! Spet smo gazili
sneg do kolen in hodili v senci dreves. Kar dobro smo se namučili, da smo
prispeli do planine. A tam nam je mati Narava pripravila presenečenje. To
je bil 5 metrov visok, 80o klanec prekrit z debelo snežno
odejo. Takoj smo se vsi, brez premisleka po zadnji plati spustili v dno,
ker pa je bil ta občutek tako enkraten, smo to ponovili še enkrat, in še
enkrat in… Ko smo se do dobra namučili smo se končno odpravili nazaj, po
drugi, še ne zgaženi poti. V hišo smo se vrnili precej izčrpani, in vsi
smo čutili potrebo po hrani. Po kosilu pa smo se spet odpravili na sneg,
kjer smo se preizkušali v gradnji bivakov. Moram reči, da so bili bivaki
super, a vendar sem raje spal v hiši. Ko smo se do dobra spoznali s snegom
in bivaki smo se napol premočeni odpravili v hišo, kjer je sledila maša in
večerja. Po večerji, ko smo že vsi komaj zadrževali odprte oči pa sta nas
dva naša rojaka povabila na nočno- snežni izziv. Hočeš- nočeš smo se
odpravili na nočni izziv, ki je bil sestavljen iz različnih panog:
plavanje v snegu, plezanje po vrvi za »obešanje perila«, downhill,
preskakovanje vrvi in na koncu, za finiš še »puzanje« po snegu do hiše. Po
prestanem izzivu smo se napol paralizirani odpravili v posteljo, kjer je
sledila pravljica za lahko noč!
Zadnji dan smo pospravili svojo kramo, posesali hišo, pojedli kosilo,
pomili posodo, oddali še zadnje srčke, spustili zastavo in se odpravili
nazaj po že zgaženi poti proti Pokljuki.
Zaključna izjava:
Zimovanje je bila zame prijetna in zanimiva izkušnja.
Vsakdo bi moral kdaj poskusiti tako življenje in zadihati skupaj z naravo.
Upam,da bo takih pustolovščin še veliko in da bodo podobne tej!
Zdravljenje:
Bodi SKAVT. !!!
Jernej Kalan
naslednji dogodek
|