Zimovanje PP - Uskovnica
14.-16.2.2003


 

med potjo

na poti

na parkirišču

po poti

ob postanku

sredi vzpona

pred jaso

na jasi

končno pred hišo

in POČITEK

Ej a je kej mrz?

Anže v novi preobleki

Tina O. in Tina G.

maša

Mumija - Nežus

Mumija - Erikus

Igre z žlico (not pa vn)

Žlica kot tipalka

Manca te prepozna po kolenih

Eden pihne drugemu vdihne

Pogled v nebo naslednje jutro

in že smo na poti

Planina Konjščica

Viševnik in 15 smučarjev na njem

Kaj je pa tu?

BREG - nadaljevanje sledi

Evo mene, lej kok je snega

Pjd gremo raj tle

Eni pa res uživajo!

poslavljanje

in počitek

tolk okol Valentiovega

Ptičje strašilo

kva si reku

Kristina ali Štefan

Izdelava snežnih lukenj

in preizkus

še druga luknja

in drugi preizkus

nočni izziv

nočni izziv drugič

Nedeljsko pospravljanje

in sesanje

Pa SREČNO POT!


Zimovanje 2003 

Diagnoza: Zimovanje 

Ugotovitev:  Skavti se vsako leto odpravijo na zimovanje in tako je bilo tudi letos. Vsako zimovanje poskusimo izkoristiti za izkustveno in aktivno preživljanje prostega časa. In tako je bilo tudi letos.V petek 14. februarja 2003 smo se z avtomobili odpravili na Pokljuko, od koder naj bi peš nadaljevali pot proti Uskovnici, kjer nas je čakala »naša« hiša. Po dolgi vožnji smo vsi neučakani in polni energije poskakali iz avtomobilov, se oblekli, obuli pohodniške čevlje in se odpravili proti Uskovnici.
Pot nas je vodila po lepi in že shojeni sledi. A to razkošje je trajalo le kakih 20 minut, nakar smo se znašli na razpotju, kjer je bila pot proti Uskovnici še »nezgažena«. Toda to za skavta ni nič kaj posebnega, zato smo se s še večjo brzino odpravili koči naproti. Po 40 minutah hoje po gozdu se je pred nami odprla prelepa planina in kaj kmalu smo bili pri naši koči. 
Sonce je bilo že visoko in ozračje se je že kar lepo segrelo (to pomeni, da je bilo živo srebro nad ničlo), ko smo prikorakali do koče, dvignili zastavo in ugotovili naslednjo stvar: »Kol'k je not'r mr'zzz!« Hiša je bila res mrzla; pravzaprav kar premrzla, zato smo imeli težave z WC- jem, saj je v njem zamrznila voda. Toda vse težave smo kaj kmalu odpravili in hišo do dobra preiskali: v hiši je bilo prostora za približno 35 ljudi, imela je dve nadstropji ležišč in eno nadstropje, kjer so bile jedilnica, soba za sušenje perila, kuhinja  in še seveda WC. Ko smo si hišo do dobra ogledali smo zanetili ogenj in pripravili obrok. Seveda pa smo poskrbeli tudi za svoje udobje in zabavo, zato so se nekateri odpravili delat progo za »lopatkaje«, drugi so postavljali domine, se zabavali, najbolj pridni pa so seveda pospravljali. Po obroku, je sledila maša, saj je godoval Sveti Valentin. In ker je bil Valentinov večer so bile na sporedu družabne igre kot so: Srčkov ples, ovijanje mumije, žlica no't- žlica v'n (žlico si moral spraviti od vratu do nog: pod obleko), podaj naprej (zanimiva igra s slamicami, kjer moraš podati košček papirja sosedu), žlica tipalke, … P.S. Če vam katera od iger ni jasna si preberite priročnik: Kratkočasnik ali pa Skavtski pririočnik. Hvala za razumevanje!
Z Valentinom v zvezi pa so bili tudi srčki, v katere je vsak položil mnenje, dobro lastnost ali misel o svojem rojaku.
J

Po vseh igrah smo bili že zelo fizično in psihično izmučeni, zato smo kmalu (okrog 23:00 ), razen najbolj vztrajnih zaspali. Drugi dan smo kmalu dopoldne (seveda po obroku) zapustili našo hišo in se odpravili na planino Konjščica! Spet smo gazili sneg do kolen in hodili v senci dreves. Kar dobro smo se namučili, da smo prispeli do planine. A tam nam je mati Narava pripravila presenečenje. To je bil 5 metrov visok, 80o klanec prekrit z debelo snežno odejo. Takoj smo se vsi, brez premisleka po zadnji plati spustili v dno, ker pa je bil ta občutek tako enkraten, smo to ponovili še enkrat, in še enkrat in… Ko smo se do dobra namučili smo se končno odpravili nazaj, po drugi, še ne zgaženi poti. V hišo smo se vrnili precej izčrpani, in vsi smo čutili potrebo po hrani. Po kosilu pa smo se spet odpravili na sneg, kjer smo se preizkušali v gradnji bivakov. Moram reči, da so bili bivaki super, a vendar sem raje spal v hiši. Ko smo se do dobra spoznali s snegom in bivaki smo se napol premočeni odpravili v hišo, kjer je sledila maša in večerja. Po večerji, ko smo že vsi komaj zadrževali odprte oči pa sta nas dva naša rojaka povabila na nočno- snežni izziv. Hočeš- nočeš smo se odpravili na nočni izziv, ki je bil sestavljen iz različnih panog: plavanje v snegu, plezanje po vrvi za »obešanje perila«, downhill, preskakovanje vrvi in na koncu, za finiš še »puzanje« po snegu do hiše. Po prestanem izzivu smo se napol paralizirani odpravili v posteljo, kjer je sledila pravljica za lahko noč!
Zadnji dan smo pospravili svojo kramo, posesali hišo, pojedli kosilo, pomili posodo, oddali še zadnje srčke, spustili zastavo in se odpravili nazaj po že zgaženi poti proti Pokljuki. 

Zaključna izjava: Zimovanje je bila zame prijetna in zanimiva izkušnja. Vsakdo bi moral kdaj poskusiti tako življenje in zadihati skupaj z naravo. Upam,da bo takih pustolovščin še veliko in da bodo podobne tej! 

Zdravljenje: Bodi SKAVT. !!! 

 

Jernej Kalan

                                                                             naslednji dogodek