Zimovanje VV
Davča
10.-12.3.2006
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
V petek popoldne ob 16.15 smo se polni dobre volje odpeljali iz škofjeloške avtobusne postaje. Na Zalem Logu se je naše potovanje z avtobusom končalo. Oprtali smo si nahrbtnike in »marš naprej« proti Davči. Na prvem križišču so nam razodeli, da je do našega cilja več kot 10 km. Noge so postale mehke, nahrbtniki pa težki najmanj tono, ko smo pomislili kaj nas čaka. Vendar so naši voditelji zlati in so mislili na naše težke nahrbtnike ter naročili avto, ki nas je olajšal za njihovo težo. Še večje veselje pa je bilo, ko je pripeljal avto in odpeljal prvo in nato še drugo skupino bližje cilju. Tretjo skupino je pobral gospod, ki se je peljal mimo. Dohitel je prvo in drugo skupino, ki smo zopet brusili pete in ker smo nekateri s kondicijo bolj na psu nas je naložil v prtljažnik in nas odpeljal do cilja.
Nastanili smo se v bivšem župnišču v Davči. Najprej smo se porazdelili, nato pa večerjali s pravo volčjo lakoto. Po večerji pa se je začelo zares. Spremenili smo se v oprode in začelo se je bivanje na gradu. Po zabavnem večeru smo sneli zastavo in se odpravili pogledat kakšne so naše spalne vreče od znotraj. V soboto zjutraj pa naše zastave ni bilo več, ostalo je le pismo BARBAROV (čudno, barbari znajo pisati!!!). V pismu so nam sporočili, da so ukradli zastavo in nam napovedali boj ob mraku, naš kralj je takoj razglasil bojno pripravljenost. Dopoldne smo odšli na pohodno usposabljanje, kjer smo imeli vaje in priprave za večerno bojevanje. Po kosilu pa smo imeli zelo intenzivne priprave na večerni boj. Izdelali smo čelade, oklepe in ščite, zgradili smo varovalni zid, ki je imel nalogo, da nas ščiti pred barbari. Pred večernim bojem smo se okrepčali še s polnjenim črevom v obliki hrenovk in gostili štajerskega
kralja. Po večerji pa je napočil čas za boj. Odšli smo na utrdbo in začelo se je!!! Eni in drugi smo se bojevali pogumno, vendar pa smo bili mi številčno v prednosti. Kmalu so bili vsi barbari močno zvezani in za zapahi. Sodišče, ki mu je predsedoval naš kralj, je dal barbarom na izbiro krst ali smrt. Ker pa tudi barbari radi živijo, so rajši izbrali krst. Tako se je bojni večer razvil v veseli večer.
V nedeljo smo se za konec udeležili svete maše, nato pa nam je ostalo samo še, da pospravimo za sabo in se pripravimo na srečanje s starši, ki so nas po obilnem kosilu, ki so ga prinesli s sabo, odpeljali domov.
Vid Bešter