Zimovanje IV
planina Uskovnica
24.-27.2.2006
 |
 |
| prerez snega na Pokljuki | podvig tehnične oskrbe |
 |
 |
| Matevž in Jernej | in pripravljeni starši |
 |
 |
| drugi dan na avtobusu | jaslice na Brezjah |
 |
 |
| evo to smo mi | še ene jaslice |
 |
 |
| na poti | pred hišo |
 |
 |
| pospravljamo | vau sneg |
 |
 |
| gradnja jambora | mal bol v levo, preveč visi |
 |
 |
| eskimi gredo loviti ribe | lovimo |
 |
 |
| mljask dobre so ble | po večerji se prileže |
 |
 |
| večerni program | opa |
 |
 |
| le kdo je to | ne boš mi pobrisal lužce |
 |
 |
 |
 |
| zeblo nas ni | |
 |
 |
| pomivanje | kopljem a ne pridem do dna |
 |
 |
| lost in snow | tankovska brigada |
 |
 |
| gradnja igluja | še mal pa bo |
 |
 |
| vhod v hišo | vhod v iglu |
 |
 |
| hiša in iglu še z druge strani | jst sem zgubu glavo |
 |
 |
| vaba za severne medvede | polarni noj |
 |
 |
| periskop - masriran eskim | na toplem |
 |
 |
| bllllll | živjo |
 |
 |
| stonogica | živjo sosed, dons pa je snega |
 |
 |
| eskim v puhovki | eskimska |
 |
 |
| stonoga, stonoga, stonoga | Levi |
 |
 |
| Stonoge | zimska idila |
 |
 |
| na potepu | na planino Konjščica |
 |
 |
| zakej je sneg sam pozim | malca |
 |
 |
| leti leti | eskim |
 |
 |
| v lonec poln vode | po jabolko |
 |
 |
| pomaranče niso v vodi | zato pa je treba kaj popit |
 |
 |
| a ne | Marko |
 |
 |
| Matevž | ta Kalodontna Vida |
 |
 |
| Žiga, to ni brivska pena | zob za zob |
 |
 |
| okraski zimovanja | iglu |
 |
 |
| tk treba bo pospravt | pa jt v dolino |
ESKIMI NA USKOVNICI
Pred deveto smo se pred reteško cerkvijo v petek zbrali.
V kombiju, okrašenemu z metuljčki,
smo se nato na Brezje odpeljali.
Ker prehitro smo po cesti drveli,
prezgodaj smo k maši prileteli,
zato smo se odločili,
da bomo razstavljene jaslice malo preučili.
Po novem ogledu smo k maši odbrzeli.
Potem smo se s kombijem naprej do Rudnega polja odpeljali,
kjer smo polni moči do naše koče ubrali.
Tam nas je čakalo kosilo,
ki pojedli smo ga z vso silo.
Popoldne smo jambor iz snega izoblikovali
ter prostor za kvadrat poteptali.
Ko spet vživeli smo se v eskima
izdelali smo si opremo
s katero smo odšli lovit ribe z vso vnemo.
Ribice vseh barv so bile,
nas pa so tako v skupine spravile.
Po napornem dnevu smo večerjo pojedli,
nato pa črno magijo ugotavljali.
Noč smo lepo preživeli
in zjutraj novih moči na delo odbrzeli.
Ker eskimi hoteli smo postati,
morali smo tudi primerno hišo izoblikovati.
Ob koči nastala sta dva igluja,
za katera potrebno je bilo veliko truda.
Potem prišel je čas za kosilo
in popoldne,
ki minila sta kot sila.
Zvečer za program na vrsti bile so Stonoge.
Mimiko smo se igrali,
dokler voditelji niso nas v posteljo nagnali.
Po mirni noči smo začeli tretji dan.
Vsi zaspani najprej postavili smo se v kvadrat.
Potem smo imeli zajtrk,
še potem smo mogli zgodbico spoznat.
Povedali so nam, da bomo mogli na hajk odpotovat.
Najprej dom so zapustili levi.
Nato pa še stonoge,
po poti navzdol,
potem pa takoj navzgor,
kjer so nas levi počakali.
Vsi,
nič veseli pohoda,
smo se nato v strmo pot podali.
Pot je bila vidna,
a snega preveč.
Ves čas navzgor,
gor in še gor.
A kmalu smo zavpili:
»Lej neki se svet!«
Res smo prišli na jaso veliko.
A hiše nikjer.
»Kva bomo zdej?«
Poti ni bilo več.
»Pejmo za nosom!«
Res smo tko šli.
Pršli smo KR nekam.
Sedaj smo zagledal sedem samotnih hiš.
»A gremo do t’m?
Ma poti ni, udira pa se!«
T’m do pasu smo vsi v snegu bili.
»Dej slikimo zdej to!«
»Ma kako? Vse je zdej crkn’l! Digiča ni!«
Pa smo za silo le nekej naredili,
pojedli
in se polni energije nazaj vrnili.
Vsi premočeni smo se v kočo zbasali
in kosilo pripravili.
Ker po kosilu smo še vse mokro imeli,
smo še vedno ostali v koči,
kjer smo si zob za rutko izdelali.
Bilo popoldne pa,
ki usodno je bilo za našo četo,
ki dobila bi svojo lasno etiketo.
Ime izbirali smo zelo dolgo
in na koncu pristali smo,
da nore tarantele postanemo.
Levi so nato ven morali,
Stonoge pa kočo pospravljati.
A tudi punce so nato na čisti zrak spustili,
kjer so se s fanti zimskem veselju prepustili.
Spet čisto premočeni smo v kočo odšli,
večerjo skuhali
in se nato večeru prepustili.
V nedeljo so program Levi pripravili,
kjer smo se od vrha do tal zabavali.
Pisk za tišino smo kar preslišali,
a zato nismo noči nič slabše preživeli.
Ko smo se zbudili smo spoznali,
da smo se pravzaprav na zadnji dan tabora zbudili.
Celo dopoldne smo pospravljali
in se seveda kot ves čas tudi zabavali.
Po kosilu smo oprtani z nahrbtniki na Rudno polje odpešačili.
Tam smo se še zadnjič v kvadrat postavili
in ga nato z NAŠO verzijo podrli.
Res smo se fino imel,
na taboru to zimo!!
Ema Jenko