PRVO
SREČANJE - 12.4.2001 Prvič,
ilegalano, na črno po domače in v obdobju velikonočnih praznikov so se
zbrali nadebudni in polni norih idej in norčij v glavi, simpatizerji
ZSKSS, kot so se takrat sami upravičeno poimenovali. Tistega
daljnega dne torej, bil je Veliki četrtek, se je šesterica mladih ljudi
po večerni maši sestala
pri farni cerkvi, točneje pred novozgrajenimi mrliškimi vežicami.
Skupinica
se je prerivala in muzala, ter navdušeno pričakovala, kaj se bo zgodilo. Odpravili
so se proti gori, ki se imenuje Lubnik in se ustavili v hiši Pod njo. V
veliki sejni sobi (alias jedilnici) so prigriznili s kokicami ter se z
vrvjo povezali med sabo. Ker se jim je vrv močno zavozljala, so drug
drugemu pomagali s tem, da so odklenili svoje srčke, ter vsem povedali
nekaj o sebi. Uspešna
rešitev jih je vodila v skrivnostni skavtski svet in dogodivščine v
njem. Tako so omenjeni simpatizerji podrobno spoznali skavtskega pionirja
B.P.-ja, podali so se tudi v zgodovino skavtstva na slovenskem, poleg tega
pa so se posvetili tudi razlagi vej, pa ne tistih drevesnih, temveč onih
skavtskih. Teorije,
sedenja in pogovora so se hitro naveličali, tako so si želeli na lastni
koži izkusiti vsaj košček skavtske torte. To je tisti kos, ki mu skavti
pravijo igrice. Simpatizerje je navdušil ročni nogomet ( pa čeprav
tistikrat naš ZZtop še ni bil tako Top), ker pa jim je bila uvodna igra
vozljanja zelo všeč, so sklenili, da se zavozljajo še z rokami in tako
je bilo. Zavozljali so se v hipu, toda odvozljanje jim je bolj kravžljalo
možgančke, toda sive celice so bile aktivne in pridne, tako da zdravniške
pomoči niso iskali. Da
pa njihove sive celice v levi in desni hemisferi še vedno delujejo in
napredujejo, si lahko ogledate v nadaljevanju!
|