PIRHANJE
12.4.2004
 |
 |
| valjenje pirhov | in pirhi |
 |
 |
| ter gledalci | taktično posvetovanje |
 |
 |
| pirhi ta pravi | in surovi |
 |
 |
| in kaj sledi | sekanje pirhov |
 |
 |
| ter slavni mc mmc komad | sledila je premiera |
 |
 |
| SKAVTSKIH RAZGLEDOV | le kako morajo biti zanimivi? |
 |
 |
| le kaj je v tem? | to so SKAVTSKI RAZGLEDI |
3- LETNICA OBSTOJA in VELIKONOČNO
PIRHANJE
Po nepozabni nedelji je v navadi, da pride na vrsto ponedeljek, ki naj bi bil dolgočasen ter razvlečen, nič podoben prejšnjemu dnevu. Vse to je seveda res, vendar na ponedeljek 12. 4. 2004 temu vsekakor ni bilo tako. Ta dan je bil namreč letos namenjen Velikonočnemu ponedeljku, praznovanju Kristusovega vstajenja. To pa sploh še ni vse.. Skavti iz Škofje Loke 2 smo na ta dan na navidezni tortici upihnili tudi kar tri svečke!
Da bi bil dogodek vsekakor nepozaben, smo se pred
Starološko cerkvijo dobili ob 9.00 uri. Poleg samega praznovanja vseh
teh dogodkov pa je bil naš namen tudi
predstaviti naše dejavnosti in skavte v Stari Loki.
Najprej smo odšli k sveti maši, po njej pa je sledila
bomba dneva; to je bilo pirhanje! Ker pa
lepega in prijetnega res ne bi bilo dobro
prehitro začeti in s tem hitreje končati, smo najprej zapeli nekaj bansov.
Tako smo se dobro razgibali in res smo bili
pripravljeni na začetek
tekmovanja.
Kar pred cerkvijo smo razgrnili dva šotorska krila (šotorki), položili nanju dve, prav za to pripravljeni deski in igra se je lahko začela. Iz žepov, ruzakov, torbic, nogavic in škatel smo potegnili lepo pobarvana ovalna velikonočna jajca, ki so se počasi, eden za drugim kotalila po podlagi. “O moj je šel dlje; o ta se je pa razbil; ah ta se je pa stouku ; o čaki mam še enga; ma bom še enkrat vrgu no!” se je slišalo vse naokoli.
Smejali smo se pokvarjenim spustom, razlitim jajcem, dolgim metom še in še. Kar nismo in nismo mogli prenehati. Toda vseeno smo se na koncu vdali, saj smo vedeli, da se je zabava šele dobro začela! Sledila je namreč še ena igra, katere naloga je bila zadeti pirh s kovancem (pirhe sekat). Uporabili smo kar uporabna jajca iz prejšnje igre. “U kva si falu; dej še mal poprav met; stegn se; dej te primem,da boš laži; to mudel ratal ti je!” smo spet govorili. Nekaj kovancev je le šlo v jajca, veliko pa jih je ležalo vsepovsod. Po kakšnih dvajsetih minutah smo vse skupaj počasi zaključili. Začeli smo pospravljati umazane šotorke, kovance in ostale stvari, ki so ležale po tleh, ter se začeli eden od drugega poslavljati.
Tako se je končal naš velikonočni ponedeljek, naše
druženje, praznovanje našega tretjega rojstnega dne. Skupaj smo v nekaj
urah tako ugotovili, da trditev o ponedeljkih, ki so strašno dolgočasni,
le ne drži. Včasih velja zanje prav nasprotno in so celo boljši od drugih
dni. Zato prav gotovo
komaj čakamo dan in leto, ko bo 12. 4. spet prišel na ponedeljek.
Tina Volčič