OBNOVA HIŠE
poletje 2002
Obnova skavtske hiše – Škofja Loka 2
Od župnijskega
urada Stara Loka smo za eno leto dobili v uporabo staro, razpadajočo in
nekaj let zapuščeno Štirnovo hišo. V njej je do pred sedmimi leti živela
Štirnova Francka. Hiša pa je bila zgrajena daljnega leta 1825. Konec
maja smo en skavtski sestanek namenili ogledu hiše. Hiša je bila
ocenjena s komplimenti kot: »Kva, a tle not mislš da mo mi mel
sestanke!? A s ti čist nor a kva??« ali pa: »Tle not je tolk vlage da b
lohk botanični vrt nasadil, palme pa to.« Ostali smo bolj ali manj
zavijali z očmi. Brez skrbi, ga ni junaka, ki ne bi.
Sredi sobe je stal zapuščen klavir težak takole med brati okoli 300
kilogramov, v kotu je ostal ves material od prenove cerkve sv. Jurija in
na drugem koncu sobe so ležali napol polomljeni okenski okvirji. WC
uporaben delno, saj je imel razbito dno in si moral po uporabi hitro
potegniti vodo, da je na plano pritekla samo voda.V sosednji sobi sta bila
dva soda za olje. Zgornjo sobo smo poimenovali kar pribežališče grešnikov,
saj so bili po tleh vidni sledovi segrevanja čajnih žličk. V hišo se
je zatekel tudi netopir. O strehi pa raje ne bi izgubljal besed.
In smo začeli. Najprej s pospravljanjem. Iz vsake omare ena obleka in se
je nabralo tekstila za dve prikolici, stekla za tri košare, odpadnega
papirja prav tako. Kmalu smo se dodobra spoznali z obratovalnim časom na
Dinosu in Dragi . Na Tomaževo nesrečo tudi s tem, da lahko na smetišču
krepko nasedeš ali pa vsaj temeljito umažeš in zasmradiš svojega
jeklenega konjička.
Na vrsto je prišel naš najljubši klavir. Težak in star, takšni so
najhujši. Vendar nam ga je uspelo premakniti v drugo sobo, ne čisto brez
problemov a vendar. Najbrž smo ga postarali za novih sto let. Ko je bilo
to opravljeno smo prerazporedili še ostalo pohištvo in pričeli s tako
imenovanim Testiranjem Terena. Navodila za TT: v desno roko vzameš
kladivo primerno tvoji starosti, teži, razpoloženju in ostalim
dejavnikom, ki bi utegnili resno vplivati na moč udarca. In tolčeš po
vseh površinah obdanih z ometom. Poudarek je na ravno pravšnji sili.
Ostalo prepustiš gravitaciji. Glede na starost hiše je gravitacija kar
dobro sodelovala z velikimi kosi ometa, ki so meni nič, tebi še manj
padali dol kot za stavo.
Najtežja faza gradnje je seveda gradnja sama. Cement, pesek in voda so
glavne sestavine betona oziroma malte. Tako kot pri kuhanju je tudi tukaj
pomembno pravo razmerje. Z velikim trudom in naglim učenjem na napakah
smo kaj kmalu zapolnili luknje v ometu. Glede na barvo, pretežno zelena,
smo po strokovnih ocenah dodali do trikrat preveč cementa. Ampak glavno
je da drži. Za manjše luknje in za izravnavo večjih prej že ometanih
pa smo uporabili že pripravljeno mešanico.
Sledila je najbolj zanimiva faza obnove. Govora je o barvanju. Z notranjim
zidnim barvam, barvam za les in kovino nam je velikodušno priskočil na
pomoč medvoški Color in po naših izkušnjah so to odlične barve.
Zunanje pa smo po nasvetu strokovnjaka kupili zelo poceni v akciji, samo
za 2000 sit 15 l barve. Zelo ugodno.
Za konec smo se prepustili še najzahtevnejši nalogi. Zamenjavi WC-ja. Školjko
in pokrov nam je velikodušno kupil g. župnik, zamenjavo pa je opravil
Tomaž. Od gradnje novih veroučnih prostorov je ostalo še nekaj zemlje,
zato smo jo koristno uporabili za izravnavo terena pred hišo. Tako smo
uredili golf igrišče.
Takole smo se DRZNI SKOVIKI zabavali celo poletje 2002. No ja,
skoraj vsi. Za kroniko: Marija je bila v ZDA, Tina v Rimu, Štefan
vsepovsod, Nace in Mitja sta študirala, Manca je delala v koloniji, Tomaž
pa doma. Pol pa ostane nihče več. Hiša se je pa čudežno sama
popravila kot vedo povedati najstarejše sosede.
MITJA BERTONCELJ, DRZNI SKOVIK