Kraja zastave
28.-29.7.2004
 |
 |
| ne me gledat - CENZURA | na poti |
 |
 |
| z zastavo | utrujenost dela svoje |
 |
 |
| lahko "jutro" | akcija |
 |
 |
| pogled na tabor | in to je naša četica pogumnih |
 |
 |
| skupna telovadba | za jutranje pretegovanje |
KRAJA ZASTAVE V DOLENJI TREBUŠI
Spet bo še ena noč, polna upanja za uspeh, smo nekateri skavti govorili pred začetkom dogodka. V popoldnevu 28. julija smo se z avtomobiloma odpeljali raziskovat teren, kjer se bo izvršila naša akcija. Po dobri uri vožnje smo prispeli na prizorišče. Parkirali smo avtomobila in odšli v izvidnico. Trava, malce blatu, pot navzgor; ugotovili smo, da bo po levi strani tabora zelo težko napasti in se odločili za desno. Bilo nas je 11, razdelili smo se v dve skupini. Prva je šla skupaj z Nacetom pogledat, kje bi se sploh dalo prodreti v taborni prostor,druga pa je veselo kuhala večerjo, kjer sta se nam pridružila še 2 klanovca.
Napočil je čas počitka, vendar ni bil dolg, ker smo vsi imeli povišan adrenalin in nihče ni veliko spal. Ura je odbila polnoči in rekli smo si, da gremo do konca. Jernej je povedal kje se da napasti, razdelili smo se v 4 ekipe in odšli vsak po svoji poti. Delal se je dan, novo jutro je vstajalo mi pa smo še vedno bili brez zastav. 11 nas je že sladko spalo, nakar se naša najmlajša oglasi:« Zastavo imata!«
Kar začudeno smo pogledali in res sta jo imela. Miha&Miha=najboljši parJ
Nato smo za nekaj časa še zaprli naše zaspane oči in kmalu odšli po nagrado. Sosed sosedu da zajtrk. Zakaj tako? Ker smo zastavo ukradli našim sosedom; Škofji Loki 1.
Bilo je prijetno, stregli so nam skoraj kot kralju, mi pa smo jim v zahvalo vrnili njihovo iz kartona narejeno zastavico. Odpravili smo se proti domu in se za konec ustavili še na zakladu, kjer smo ga z državnimi lopatami ekspresno hitro pojedli.
Kristina Ritonja, Vztrajni Skovik