JAKEC 2002
19.-20.10.2002
Prihod
v
Logatec
BEPOP
Anže in Mateja v modni kreaciji Drznih
skovikov JESEN - ZIMA
Predsavljata pa naše
barve Ena izmed naših
treh ekip na štartu
Skupinska fotografija v mesečini
Po podelitvi priznanj
JAKEC
2002
Jakec
- lahko bi rekli, da je to med skavti sinonim za preizkušanje znanja v
orientaciji in v opravilih, ki tej sledijo, predvsem pa pomeni druženje
in zabavo.
Začelo
se je, ko smo se 19. oktobra okoli 12. ure zbrali in se z avtomobili
odpeljali v Logatec, na nočno orientacijo, za nekatere prvo pravo
skavtsko dogodivščino.
Ko
smo prispeli tja, nas je najprej čakala nastanitev v tamkajšnji
telovadnici OŠ, potem pa so nas organizatorji vljudno sprejeli s
pozdravom, se pravi s kratkim nagovorom. Nato smo izbrali imena skupin, ki
so tekmovale, moram poudariti, da smo imeli za to dovolj časa, najbrž
zato, ker je to dokaj naporno delo.
Ko
smo se končno, vendar ne dokončno izmučili, saj se skavti dokončno ne
izmučimo, z izbiro imen, je sledila modna revija- razkazovanje modelov in
modnih kreacij, slednje so bile skrajno izvirne in tudi mi tu nismo
zaostajali za ostalimi.
Ker
smo že »umirali« od lakote, so organizatorji poskrbeli za okusno mineštro,
ki jo je jedel vsak, ki je bil vsaj malo lačen.
Sledil
je teoretični preizkus znanja, ki je bil kar zahteven, vendar pa brez
kartografije pri orientaciji pač ne gre. Po opravljenem kartografskem
preizkusu smo imeli nekaj minut, da se pripravimo za odhod na teren in se
preizkusimo še v praksi.
Moram
reči, da začeli nismo najbolje in smo nekaj odvečnih metrov naredili že
pri prvem odcepu, potem pa nam je šlo vedno bolje. Pri prvi točki smo
imeli za nalogo Jakcovo mrežo, kjer s pomočjo metra in kompasa iščeš
točke, pri tem pa se ne smeš zmotiti niti za pol metra. Proti drugi točki
smo se odpravili čez drn in strn, skozi največjo »gošo«. Tu smo se
pomerili v lokostrelstvu. Nam ni šlo najbolje (najbrž so bili krivi loki
J
). Tretje točke ni bilo težko najti, kar pomeni, da smo jo našli dokaj
hitro. Sledila je signalizacija, tu smo se znašli in dobili skoraj vse točke.
Prišli smo na 4. točko. Tu je bila strašanska gneča in presodili smo,
da ni vredno čakati, glavno da smo izpolnili naš cilj. Najti točko.
Sledilo je še žaganje hloda med petjem, naslednji dve točki sta bili
mrtvi in kar dobro skriti, tako da so imeli drugi tekmovalci pri teh dveh
veliko težav. Na osmo postojanko smo se odpravili naokoli (presoja izkušenejših,
da je bližnjica v resnici daljšnica). Z osme na deveto točko je bilo
treba priti kar najhitreje, povrhu utrujenih nog pa je bila pot še zelo
spolzka. Proti zadnji, deseti točki smo se odpravili še z dvema
skupinama in tam srečali našo skupino, ki je čakala, da pride na vrsto.
Utrujeni
smo stoje spali eden na drugem, ko so poklicali ime naše skupine in
odpravili smo se delat nosila iz dveh palic, nekaj vrvi in armafleksa. Tu
smo dosegli VSE točke. Onemogli smo se odpravili proti cilju, kjer smo še
odfiniširali. Na koncu smo se poštempljali, rešili anketo, kakšna se
nam je zdela orientacija, potem pa smo šli spat v telovadnico, kjer smo
si že prej pripravili ležišča. Pa še to, odpravili smo se ob 21.45,
nazaj pa prišli okrog petih naslednje jutro. Po dvournem spancu je
sledilo bujenje za zajtrk. Potem smo pospravili telovadnico, da smo lahko
opravili sveto mašo, še razglasitev rezultatov za vse tri kategorije,
malo pospravljanja in Jakca 2002 je bilo konec!
Aljaž
Hafner