potovalni tabor PP
Novo mesto - Brežice
5.-9.7.2006
|
|
 |
 |
| rana ura zlata ura | v Ljubljani na zajtrku |
 |
 |
| izkoriščanje vlaka za počitek | in razmislek |
 |
 |
| in smo prispeli | v Novo mesto |
 |
 |
| pri vodnjaku na postaji | pred Kapiteljem |
 |
 |
| in gremo na pot | smo že na Otočcu |
 |
 |
| raj je raj | počitek |
 |
 |
| v kolono po ena | kosilo |
 |
 |
| makaroni s tuno | žitno klasje |
 |
 |
| tu naprej pa ne mormo | in smo šli po gozdu |
 |
 |
| v Šentjerneju | utrujenost prvega dne |
 |
 |
| gres z Lumpijem | mljask |
 |
 |
| pred zvonenjem | pogled proti Novemu mestu |
 |
 |
| aaaaaaa | spominja na nogomet? |
 |
 |
| pred prenočiščem | evo nas |
 |
 |
| marš naprej | Tina |
 |
 |
| Kristina | Tina |
 |
 |
| Barbara | Martin |
 |
 |
| Miha | pred Kostanjeviškim gradom |
 |
 |
| :) | solze so lile v potokih |
 |
 |
| prehranjevanje kot na potovalcu | knjiga gostov |
 |
 |
| Dvojčka | na klopci |
 |
 |
| vode | malica drugega dne |
 |
 |
| mljask sladoled | ob poti |
 |
 |
| v Podbočju | zadovoljni |
 |
 |
| da smo prišli do | časa v trgovino |
 |
 |
| gremo naprej | in spimo - no najprej večerja |
 |
 |
| tovariš Miha | tretje jutro |
 |
 |
| po cesti | mimo ovc |
 |
 |
| v klanc | do konjev |
 |
 |
| in do čebel | a si upaš a |
 |
 |
| Sobenja vas | Miha ima v rokah fotoaparat |
 |
 |
| pred gasilskim domom | ubijalec časa |
 |
 |
| izkoriščevalka počitka | nebo je bilo skoraj brez oblačka |
 |
 |
| Tomaž | baseball |
 |
 |
| na poti v Žejno | slikal je softič |
 |
 |
| Prišli smo do Cerine | nekateri pa v Čatež v trgovino |
 |
 |
| no to so teli | sveta Tina |
 |
 |
| in svetnica Tina | igra senc |
 |
 |
| še ena runda kart ena | pogled navzgor |
 |
 |
| in pogled navzdol | Miha je naredil juho z makaroni |
 |
 |
| cenzura | namestitev na izredno ravnem terenu |
 |
 |
| Tina bo dobila skavtsko ime | najprej preizkus |
 |
 |
| vsakega posebej | in vsakega dve minuti je masiral |
 |
 |
| Dobrodušni skovik | buba Miha |
 |
 |
| po deževni noči | tam kjer so dobri ljudje |
 |
 |
| proti Dobenu | naš cvet gre od tam |
 |
 |
| prihod na | kraljevski zajtrk |
 |
 |
| ja tudi to ni manjkalo | pogled na kraj današnjega zločina |
 |
 |
| veselo na pot | še malo pa bo |
 |
 |
| Terme Čatež so nas gostile | klan z zasluženim papirjem |
 |
 |
| v garderobi | in na bazenu |
 |
 |
| pre njim | in v njem |
 |
 |
| počasna reka | nas je zazibala |
 |
 |
| v prijeten počitek | čiha puha |
 |
 |
| opa, tole pa ni najbolje | le kam se je zagledala |
 |
 |
| gusarski otok | in v bolnici z gipsom |
 |
 |
| Tina z izvidom | še sreča da smo vsi tu |
 |
 |
| suh ni je pa moker | na postaji - zopet skupaj |
 |
 |
| mi gremo pa domov | tu ne sprejemajo več čekov |
 |
 |
| Tina & Tina | Kristina & Barbara & Mateja |
 |
 |
| Miha & Martin | in gremo domov |
petek 5.7.2006 - Novo Mesto - Šentjernej
četrtek 6.7.2006 - Šentjernej - Bušeča vas
Zvon cerkvenih zvonov Sv. Frančiška Ksaverja nas je točno ob 7h zjutraj prebudil v prečudovito jutro. Po okrepčilnem zajtrku smo se odpravili na pot, ki nas je vodila po glavnih in stranskih poteh, vse do Kostanjeviškega gradu. Tu smo si ogledali dela umetnikov, ki tam razstavljajo. Fantom so bile najbolj pri srcu lutke, s kapljicami solz. Te so jih tako ganile, da so solze pričele liti v potokih. Ko so se vsi potolažili, smo se odpravili proti Kostanjevici pri Krki, kjer smo si za malico postregli kar s sladoledom. Sledil je počitek vse do Matejinega prihoda, naše skavtinje, ki se nam je zaradi šolskih obveznosti pridružila šele danes. Hrenovke z različnimi omakami so nam dale nove moči, kajti mudilo se nam je v Podbočje. Pravočasno smo morali priti v trgovino, ki je svoja vrata zaprla ob 16:30. Tam smo si nakupili stvari za zajtrk, kosilo, večerjo in še en zajtrk, kajti na naši nadaljni poti kar nekaj časa ni bilo trgovine. Podbočje je bil naš cilj za ta dan, a ker je bila ura šele 17h, smo skupaj sklenili da krenemo naprej. Naša točka počitka je bila Bušeča vas. Tu smo si naredili večerjo in sicer gres z lumpijem. Ko je noč pokazala svoj čar, se je začel večer poezije. Vsak skavt si je izžrebal svojo muzo, ki ga je navdihovala pri svoji pesniški stvaritvi. Nekatere bolj, druge manj. In še zadnje dejanje tega dne je bila pravljica o volku, ki je hotel postati vegeterjanec. Ali mu je uspelo, kdo ve?
Tina Starman - Dobrodušni skovik
petek 7.7.2006 - Bušeča vas - Cerina
Sredi najboljšega dela sanj nas je prebudil dež, tako da se je naš dan začel že nekoliko prej kot ob sedmih. Po hitrem postopku smo spakirali vso kramo in odšli vedrit. Na srečo z dežjem ni bilo hudega, tako da smo še v miru pozajtrkovali, potem pa jo mahnili novim dogodivščinam naproti. Iz Bušeče vasi nas je pot vodila do Cerine, ki je bila kar »pošten zalogaj«, kajti premagati smo morali nešteto klancev, zraven pa smo se spopadali tudi z vso vrsto domačih živali, med drugim tudi čebelami, ki so Tomaža kar pošteno popikale. Konec koncev je sam bil kriv, da jih je dražil J.Ustavili smo se v Sobenji vasi, da bi pomalicali in si nabrali novih moči za premagovanje klancev. Postlali smo si pred gasilnim domom, nato pa kar lep del dneva igrali karto ena. Smo pač morali zapolniti brezdelje. Nekateri so tudi zaprli oči in odsanjali še tisto, za kar so bili zjutraj prikrajšani.Polni novih moči smo nato nadaljevali pot proti Cerini, končni točki dneva. Dosegli smo jo presenetljivo hitro, v dobre pol ure. V majhnem gozdičku smo odložili nahrbtnike, nato pa skuhali kosilo. Ko smo pojedli in pomili posodo, je bila spet na vrsti karta ena. Štirje smo bili te igre že zelo naveličani, zaradi česar je bilo začutiti strašansko željo po piškotih. Sklenili smo, da gremo do najbližje trgovine – v Čatež, da si povrnemo pravo raven sladkorja… Po kakšni uri in pol smo prišli nazaj in solidarno delili piškote tudi z ostalimi.Zvečer je bila na sporedu podelitev imena še neimenovanim skovikom. Na žalost nas je presenetil dež, tako da smo si morali poiskat zavetje. Pod streho nas je sprejela neka družina. Tino smo poimenovali dobrodušni skovik, potem prebrali pravljico, nato pa se potopili v globok spanec s sanjami o termalni rivieri v Čatežu.
Barbara Volčič - Drzna ovca .
sobota 8.7.2006 - Cerina - Brežice
Po deževni noči, ki smo jo sicer presanjali pri zelo
gostoljubni družini v Cerini smo se v dopoldanskih urah odpravili v Čatež,
natančneje v Čateške toplice. Tomaž nas je, tako kot je v njegovi
navadi:), presenetil z brezplačnimi celodnevnimi kartami. Željni prvega
umivanja smo Drzni skoviki kaj kmalu poskakali pod tuš in si privoščili na
ogled mikavne tobogane, ki so bili, žal, usodni za našo Tino… Noga ji je
po prvem pristanku v bazenu kaj hitro otekla in njene dogodivščine so se
na drsečih strminah zaključile.Po celodnevnem nastavljanju na sončku,
plavanju in prepuščanju tokov na Počasni reki, smo se zadovoljni odpravili
proti Brežicam.Ker je poškodovana noga Tino vedno bolj bolela, sta s
Tomažem obiskala dežurno ambulanto, le ta jo je napotila v splošno
bolnišnico kjer je pacientka dobila mavec.Domisliti si je bilo treba novo
rešitev… Na koncu smo jo mahnili do Brežic, na vlak in tako se je
potovalni tabor predčasno zaključil.
Razen nezgode, ki se je pripetila in bolečin, ki jih je Tina občutila,
lahko rečem da je bil potovalni tabor »FUL DOBR«.
HVALA VSEM! :)
Mateja Eržen - Nasmejani skovik