Velikonočna butara
12.4.2003

začeli smo delati	in delati
za pavzo se je prilegel pomfri	in končno 4,4 metre veliko veselje
še skupinska slika	nato pa na podelitev bele rutke
Aljažu	in Matiju
to sta naša korenjaka	še ena za na koncu
in malo bolj svetla	V nedeljo pa k žegnju
pred cerkvijo	in v njej

IZDELAVA SKAVTSKE BUTARE

V soboto pred cvetno nedeljo smo se popotniki in popotnice z nepogrešljivo pomočjo izvidnikov lotili izdelave butare. Kot mojstri tega posla (ne pozabite, da je to že naša druga butara) smo si delo razdelili. Lanskoletno zelo poučno izkušnjo iskanja bršljana smo si dobro zapomnili, zato smo si že dan pred izdelavo zagotovili zadostne količine bršljana kar pri družini Florjančič. Ko smo osvobajali fasado preveč goste pričeske, smo naleteli, reci in piši, na ptičji parček, ki je s svojo družinico prehitel Gregorjevo. Kot skavti, ki spoštujemo naravo in v njej vidimo božje delo, smo se z vso resnostjo lotili selitve mlade družine na novo lokacijo. V soboto zjutraj se je mati narava odločila, da malce pomoči zemljo in prevetri ozračje, kar pa našega velikega podviga ni preveč oviralo. Mitja je s svojo ekipo šel podirat forzicije in češnje. Tomaž je kot vedno svoje izvidnike izpostavil hujši, v nujnih razmerah po Murphyu seveda neizpeljivi nalogi – iskanju rese. Očitno so vodnice to nevarnost predvidele in ostale v varnih zavetjih svojih domov. Modrega stratega to ni zmedlo in dobro poznavanje domačega terena se je tudi tokrat izkazalo za odločilno prednost. Tomaž je z izvidniki reso pokosil kar pred svojo hišo. Kakšne so bile posledice tovstnega pridobivanja rese z gensko požlahtnjeno barvo, še ni pricurljalo v javnost. Jaz sem kot modri vzgojitelj s svojo ekipo poskrbel za dovolj veliko količino zelo uspešnega naravnega stimulatorja – beri šib, ki so tokrat namesto zadnjih plati prekrile 4,4 m dolgo sušico. Z vsem naštetim cvetočim in necvotečim rastlinjem so v ravno prav dolgi skavtski hiši pod Mančinim strokovnim vodstvom butaro oblikovale skavtinje z izbranim okusom. Kot vedno pa tudi tokrat niso pozabile, da so nežnejši spol. Zaposlile so moški del naše skavtske populacije, ki se je zaradi vestnega ovijanja in zategovanja vrvi lahko še ves teden ponašal z žulji. Seveda smo pri tem preizkušali svoje govorne sposobnosti in obujali spomine na lepe stare čase in razodevali načrte za prihodnost. Forzicija, češnja in resa na oljčne vejice, bršljan in lovor z enkratno ponovitvijo in nastala je vsega občudovanja vredna butara, ki se je pri deveti maši v cerkvi svetega Jurija v Stari Loki dvigala nad ostalim zelenjem. Seveda bomo skušali naslenje leto na kvantitativno večji butari ohraniti letošnjo kvaliteto. Ker vsega ni mogoče izraziti z besedami, si oglejte slike na naši e-strani.

                                                                                                        Štefan Pavli, Iznajdljivi skovik

                                                                          naslednji dogodek